Sirotka PLANIKA
Sirotka ima značilno rumeno zeleno barvo in nežen sladek okus. Narejena je iz pasteriziranega nehomogeniziranega mleka. Ima nizko vsebnost maščob ter vsebuje naravno prisotne sladkorje.
Sirotko uživamo kot tekočo hrano in jo uporabljamo za pripravo najrazličnejših jedi. Primerna je za pripravo različnih sadnih krem, sladoledov. Uporabljamo pa jo tudi zakuhanje riža ter za pripravo različnih peciv in pri peki kruha.
Kaj je sirotka?
V nasprotju s splošnim prepričanjem je sirotka prehransko najkakovostnejši del mleka. Dobimo jo, ko iz mleka med postopkom sirjenja izstopita beljakovina kazein in večina mlečne maščobe. Po sirjenju v sirotki ostane približno polovica rudnin, skoraj ves mlečni sladkor in sirotkine beljakovine (albumini in globulini), ki po sestavi in izkoristku sodijo med najkakovostnejše beljakovine nasploh. Albumine in globuline iz sirotke izločimo z nadaljnim postopkom predelave, kjer izstopijo v obliki sirarske ali albuminske skute. Tako nastane skoraj povsem brezbeljakovinska ali sekundarna sirotka, medtem ko je njena predhodnica, ki vsebuje albumine in globuline, znana tudi kot primarna sirotka.
Kako učinkuje sirotka?
Sirotka nas preskrbi z najkakovostnejšimi in najlaže prebavljivimi beljakovinami, kar jih poznamo. Vsebuje še rudnine, nekatere vitamine B skupine (B1, B2, B6 in B12) ter druge snovi, ki dvigujejo telesno odpornost in poživljajo presnovo.
Sirotka je krepčilna hrana, ki uravnava presnovo in zaradi kakovostnih beljakovin in drugih sestavin omogoča hitrejšo obnovo celic. Ker spodbuja delovanje ledvic, jeter in žolčnika, pospešuje tudi razstrupljevalne in čistilne procese v telesu. Zaradi vitamina B2 in albuminov dejavno sodeluje v presnovi maščob. Redno uživanje sirotke v kombinaciji z gibanjem omogoča zmanjševanje odvečnih zalog telesnih maščob. Sirotka dobrodejno vpliva na prebavila. Zaradi laktoze spodbuja razvoj zdravju koristne mikroflore v debelem črevesu in s tem posledično vpliva na splošno izboljšanje počutja ter povečuje telesno odpornost.
Kako uživamo sirotko?
Sirotka je tekoča hrana, ki jo je priporočljivo redno uživati. Dnevno spijemo dva do tri kozarce po 2 dl oziroma več. Pijemo jo na tešče in med obroki. Sirotka je primerna za pripravo sadnih krem - poljubno sadje damo v posodo, prilijemo sirotko ter zmešamo s paličnim mešalnikom. Podobno kot mleko jo uporabljamo za kuhanje sirotkinega riža, pripravo pudinga, peko peciva ali pa z njo zamesimo kruh. Mlečna motnost sirotke je naraven pojav zaradi prisotnosti sirotkinih beljakovin, ki se med hranjenjem usedejo na dno. Zato plastenko, v kateri hranimo sirotko, pred uporabo narahlo pretresemo. Sveža sirotka je v hladilniku obstojna nekaj dni., potem pa se začne postopoma kisati. Če jo dalj časa hranimo v zaprti plastenki, steklenici ali na toplem, postaja vse bolj kisla, vendar je še vedno oziroma celo bolj uporabna, saj zaradi mlečnokislinske fermentacije pridobiva lastnosti kisave.
Sporočilo o sirotki iz zgodovine
V Zadnjici je pred davnimi leti živel divji mož. Oblečen je bil v živalske kože, na glavi je imel klobuk iz lubja na šapastih nogah pa lesene cokle. Enkrat so ga Trentarji ujeli. Deli so mu, da ga izpuste le, če jih kaj nauči, saj so vedeli, da v svoji poraščeni glavi skriva veliko skrivnosti. In res - naučil jih je siriti. Vendar ga prebrisani kmetje še niso hoteli izpustiti in naučil jih je delati še skuto. Trentarji so bili zadovoljni in so ga izpustili. Ko je bil daleč od njih jim je zabrusil. "Da boste vedeli: najboljše je ostalo v sirotki!" Še danes nihče ne ve, kaj se skriva v sirotki.
Vir. DOLENC Janez (1992). Divji mož v Zadnjici.
V: Zlati Bogatin, Ljubljana ŽZP Kmečki glas.
Upam, da nam je uspelo razkriti vsaj delček skrivnosti, ki jih je imel v mislih divji mož iz Zadnjice.
|
